CFE je pripravilo mnenje v povezavi z aktualno problematiko obdavčitve čezmejnega obdavčevanja dediščin v EU v zadnjih letih in to mnenje predložilo Evropski komisiji. Mnenje je razdeljeno na več poglavij, katerih povzetek podajamo v sledečih vrsticah:
Združenje CFE poudarja, da je bilo s strani španskega društva davčnih svetovalcev opozorjeno na nekatere težave v zvezi s problematiko čezmejne dvojne obdavčitve dediščin. S tem so državljani EU prikrajšani za prosto gibanje in delovanje znotraj EU.
Dejansko stanje v glede španske obdavčitve dediščin je sledeče:
Posamezniki v Španiji, ki se štejejo za davčne rezidente Španije, so obdavčeni z davkom na dediščine in darila na podlagi svetovnega dohodka, torej za vso premoženje pravice, ki jih pridobijo, ne glede na državo, v kateri državi je to premoženje oz. so te pravice locirane. Za namene določanja rezidentstva davčnega zavezanca, se španski davek na dediščine in darila sklicuje na pravila, ki jih določa Zakon o dohodnini. Nerezidenti Španije so obdavčeni z davkom na dediščine in darila samo za premoženje, ki je locirano v Španiji in za pravice, ki se jih izvaja v Španiji (npr. nepremičnine, delnice španskih družb ali bančni računi). Državljanstvo ne določa, ali se davek plača v Španiji ali ne.
Glede na dejstvo, da so španski rezidenti obdavčeni z davkom na dediščine in darila na podlagi svetovnega dohodka, se lahko zgodi, da so obdavčeni tudi v tujini, v kolikor se podedovane ali pridobljene pravice izvajajo v tretji državi oz. je premoženje locirano v tretji državi, kar obdavčuje tudi dediščino ali darilo na podlagi teritorialnosti. V teh primerih Zakon o davku na dediščine in darila dovoljuje izjemo za davke, plačane v tujini, ki sicer zapadejo pod obdavčitev z Zakonom o davku na dediščine in darila, z namenom izogniti se dvojni obdavčitvi. Še posebej se dovoljujejo izjeme za: vsoto davka, plačanega v tujini, ali, v kolikor je tak davek nižji, uporabo povprečne stopnje davka na dediščine in darila na določeno dediščino ali darilo za takšno tuje premoženje, za katerega je bil plačan tuji davek.
Poleg tega je Španija sklenila konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja za darila in dediščine s Francijo, Grčijo in Švedsko. Te mednarodne dvostranske pogodbe, ki se nanašajo na davke na dediščine in darila ustanavljajo posebna, subjektivna pravila.
V Španiji se tako lahko zgodijo primeri dvojne obdavčitve v kolikor nerezidenti (i) podedujejo premoženje v Španiji in (ii) njihova domača država ne nudi nobenega mehanizma, ki bi dovoljeval, da se davek na dediščine in darila, plačan v Španiji, odbije od davka na dediščine, ki se ga plača v domači državi. Tako je bila na primer v zadevi V-67/08, Margarete Block, zapuščina zapustnika, ki je bil rezident Nemčije in je imel v Španiji nekaj investicij, obdavčena tako v Nemčiji, kot tudi v Španiji. V zadevnem primeru namreč nemške oblasti niso dovolile odbitka španskega davka na dediščine od nemškega davka, saj je Španija uporabila načelo teritorialnosti za obdavčitev dediščine. Slovenija je še ena takšnih držav, ki tega ne dopušča.