ZBORNICA DAVČNIH SVETOVALCE SLOVENIJE je v sredo dne 5. februarja 2020 organizirala okroglo mizo na vedno aktualno temo»Pravice plačnikov davkov pri nas v primerjavi s stanjem v urejenih demokracijah«. Na okrogli mizi, ki jo je moderirala članica ZDSS mag. Suzana Tokič, so poleg predsednika ZDSS mag. Franca Derganca, podali in pojasnili svoje mnenje o stanju pravic davkoplačevalcev v R Sloveniji in njihovem uresničevanju v praksi tudi predsednik Državnega sveta R Slovenije gospod Alojz Kovšca, odvetnica Tamara Kek, dr. Miha Šepec iz Mariborske pravne fakultete in davčni svetovalec Domen Romih.
V uvodnem govoru je vse udeležene nagovorila tudi predstavnica Evropske Komisije mag. Jasna Voje iz Generalnega direktorata za davke in carinsko unijo (DG TAXUD), v katerem je natančno predstavila dosedanje delo Evropske Komisije na področju pravic davkoplačevalcev in njene glavne dosežke na tem področju (i.e. European Taxpayers’ Code, postopek reševanja sporov iz bilateralnih pogodb,davčni odtegljaj), kot tudi bodoče projekte v povezavi s pravicami davkoplačevalcev v novem mandatu Evropske Komisije.
Rdeča nit pogovora na okrogli mizi je bil predlog za sprejetje t.i. Kodeksa pravic plačnikov davkov v Republiki Sloveniji.
Predsednik Državnega Sveta R Slovenije gospod Alojz Kovšca je poudaril, da je uveljavljanje pravic davkoplačevalcev ključ do poštenega davčnega sistema,katerega vzpostavitev bo privedla do vzpostavitve učinkovitih ukrepov v boju proti sivi ekonomiji, ki je izvor nelojalne konkurence na trgu.
Predsednik ZDSS mag. Franc Derganc je pojasnil razloge za sprejetje Kodeksa pravic plačnikov davkov. Poudaril je, da bi se s sprejetjem Kodeksa vzpostavil red, ki bi med drugim vzpostavil tudi temelje za promocijo plačevanja davkov. To pomeni, da bi plačniki davkov bili transparentno in predvsem natančno seznanjeni s svojimi pravicami,ki jih imajo v davčnih postopkih, v katerih davčni zavezanci de facto predamo del svoje lastnine za skupno dobro (davek je sorazmerni poseg v lastnino posameznika), FURS pa bi te pravice v postopkih nadzora tudi udejanjal, in tako ne bile le črka na papirju. Na tak način bi država dosegla večji izplen pri pobiranju davkov, predvsem pa zagotovili pošten davčni postopek. Ob tem je še izpostavil, da mora država poskrbeti za protikorupcijske ukrepe in odpravljati vzroke za sivo ekonomijo.To je tema, ki jo nekateri vztrajno pometajo pod preprogo.
KODEKS DAVKOPLAČEVALSKIH PRAVIC ima že preko 120 držav na svetu. Pobiranje davkov v R Sloveniji urejata Zakon o davčnem postopku in Zakon o splošnem upravnem postopku, kot tudi nekateri drugi davčni predpisi. Glede na to, da davki nedvomno spadajo med glavne vire proračunskih sredstev, mora država v odnosu do posameznega davčnega zavezanca spoštovati pravice posameznika, ki so določene z Ustavo R Slovenije. Ustava R Slovenije določa seznam temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki so žal kršene v številnih davčnih postopkih. Davčni organ je poleg Ustave RS zavezan spoštovati tudi človekove pravice in svoboščine, ki so zapisane v Evropski konvenciji o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Ko so ugotovljene kršitve pravic na področju davkov, daje slovenska davčna zakonodaja davčnemu zavezancu na razpolago različna pravna sredstva, katerih osnovni namen je, da se kršitev odpravi in povrne morebitna škoda. Za varovanje človekovih pravic in svoboščin je v R Sloveniji ustanovljen poseben organ, to je Varuh človekovih pravic, ki je ustanovljen na podlagi Ustave R Slovenije. Temeljna naloga Varuha človekovih pravic in svoboščin (ombudsman) je, da na neformalen način (zunaj sodnega varstva) ščiti pravice posameznikov v razmerju do državnih organov.
Torej se nam povsem legitimno zastavlja vprašanje, ali glede na stanje kršitev v slovenski davčni praksi (na upravni in sodni ravni) potrebujemo poleg Varuha človekovih pravic in svoboščin, še dodaten neodvisni organ t.i. VARUHA DAVKOPLAČEVALSKIH PRAVIC?
ZBORNICA DAVČNIH SVETOVALCEV SLOVENIJE je pripravila tudi stališče »PDP/001/2020- Stanje pravic plačnikov davkov v R Sloveniji, 2020«, ki so ga na načelni ravni že podprle številne zbornice, strokovna združenja in organizacije, ki združujejo pravno stroko.
Ko bo navedeno STALIŠČE ZDSS tudi formalno pravno potrjeno s strani vseh zainteresiranih deležnikov, bomo na ZDSS skupaj z ostalimi deležniki pripravili predlog Zakona o varuhu pravic plačnikov davkov. Zaključki okrogle mize kot tudi ANKETA o stanju pravic plačnikov pri nas, so jasno pokazali, da Slovenija potrebuje navedeni zakon, sicer slovenski plačniki davkov (plačniki davkov v R Sloveniji so pretežno podjetja), ne morejo enakopravno konkurirati na mednarodnem trgu, ker vsi trije servisi države (pravosodje, zakonodajna in izvršilna veja preko Finančne uprave RS), ki urejajo oz. izvajajo naloge na področju pobiranja davkov, pomembno negativno odstopajo od ureditve v urejenih pravnih sistemih oz. v sodobnih demokracijah.
Stališče in vsa gradiva si lahko ogledate na spletni stran ZDSS: www.davki.org.
Na katerih področjih R Slovenija pomembno odstopa od ureditev v urejenih demokracijah, je navedeno v gradivu, ki ga je ZDSS pripravila v povzetku zaključkov okrogle mize: Kliknite tukaj.
Kdo so torej plačniki davkov pri nas? Po podatkih FURS za leto 2018 so družinska podjetja (družbe z omejeno odgovornostjo) prispevale od pobranih 14,6, mrd EUR davkov 7,9 mrd EUR, kar predstavlja okoli 54% vseh pobranih davkov, prispevkov in drugih dajatev, kijih »pobere« FURS. Če prištejemo še delniške družbe in samostojne podjetnike posameznike oz. osebe, ki plačujejo davek iz dejavnosti, ugotovimo da preko 80% vseh dajatev (prihodkov FURS) plačajo družbe oz. podjetniki. To so plačniki,ki jim je potrebno zagotoviti pravice, ki so jasno določene v Ustavi R Slovenije.